Trinajst & štirinajst

- Teli cesti pridem do konca, bom pa že blizu :)

Iz Amposte  spet pridem na prometno glavno cesto, na kateri  moram vztrajati spet skoraj tri ure – je edina povezava med Amposto in Casellon-om.  Se pa vsaj kilometri hitreje nabirajo se tolažim. Ker sem prej popolnoma napolnil vse baterije si prvič privoščim malo glasbe. Kako paše, takoj je veliko lažje gont. Pridem do nekje, ko mi navigacija kaže da obstaja cesta ob obali, zato zavijem stran z glavne ceste in pridem do čisto mrtvega mesta. Sicer je noro lepo, čisto novi bloki, urejeni parki, lepe plaže, ampak nobenga tam. Še ena stvar ki jo moram pogooglat, takih mest, naselij sem srečal že več, zmeraj pa so označena z »urbnizations« če se ne motim.

Potem pa končno kolesarska pot, ob plaži se  vije cca 10km, potem pa še okoli 10km ob cesti, dokler današnjega cilja – Castellon. Po kolesarski poti se mu lepo izognem, in ker je ura šele pol 8, sonce pa še visoko, vztrajam še kakšnih 15 min, nato pa poiščem mesto za spat. Šotor postavim za zapuščeno hišo v nasadu pomaranč. Mmm, kako lepo diši. Spotoma rabutnem še 3 pomarančne, da vidim če so sploh užitne. Zatakne se ko si hočem pripraviti večerjo – gorilnik ne dela več. Poskušam popraviti, pa sem brez primernega orodja, zato naslednje pol ure razmišljam ali nej jem toast z kalamari ali zakurim ogenj. Sem preveč lačen da bi me toasti nasitili zato si naredim lepo kurišče, z kombinerkami narežem posušeno trnje ki ga najdem ob strani, in v 10ih minutah imam pripravljeno večerjo. Čez pa še eno pomarančno in 4 toaste…. upam da bo.
Zdej pa spat, upam samo da je celoten nasad zapuščen, da ne bo začelo sredi noči namakati pomaranč, skupaj z mano in mojim šotorom.

Dnevna statistika: na kolesu od 7:10 do 8:10, štartal z -15km, zaključil z +5km 140km plana.

Četrtek, začenja se štirinajsti dan. Ko se zbudim je zunaj že kar svetlo, bolj kot sem navajen – seveda, spal sem uro dalj kot ponavadi, 7:14 je. Kaj pa morem, ko sem pa v tako prijetnem okolju, diši po pomarančah. Čeprav so se mi pomarančne marmelade zamerle, dišijo še vseen. Sledi že običajna rutina, pojem kar sem imel toastov in marmelade, sfrcam polže dol z posode in šotora, spakiram in se odpravim. Pa rabutnem še par pomaranč za s sabo, zdaj ko vem da so dobre.  

Vozim samo po stranskih cestah, prav luštno, samo vreme ni lih fletno – zelo oblačno, tako da samo čakam da se ulije. Rajši se peljem skozi mesto kot okoli, da ne bi v primeru dežja ostal brez strehe nad glavo. Pa ni dežja, še rosenje se temu ne bi moglo reči, čutilo se je kot da bi bilo tok velik vlage v zraku da bi čutil mokroto po obrazu… skoraj dež no :)

Spet postajam lačen, ker mi tistih 6 toastov zadošča ravno za pol ure, zato iščem kak supermarket. Pa se edini ki ga najdem odpre ob 9ih, ura pa pol 9. Bom že najdu drugega. Itak, ura je pol 11ih pa še vedno gonim na rezervi, na maščobo ki jo počasi zmanjkuje. Pot me ponovno vodi skozi prej omenjena mrtva naselja, urbanizacions, edini ljudje ki so tam, so komunalni delavci ki urejajo parke in ceste za prihajajočo sezono. Zanimivo bi se bilo peljati skozi čez kakšen mesec, ko mislim da bo nabito polno, tako ceste kot plaže. Na eni plaži se ustavim ker ne zdržim več in pojem dve pomaranči. Sicer nista pomagali nič proti lakoti, ma ampak sta bili takooo sočni, da sem pol pločnika zmoču ko sm jih jedu :D

Ob 12ih končno najdem trgovino, in se založim s hrano. Nekej za pol, nekej za zdej. 250g šunke, 125g sira in 4x burger kruh zmanjka kot nč. Sicer komej gonim, ampak sem še vedno lačen. Se prav težko uprem da bi si še malo toasta namazou, ampak, se. Grem naprej, ob poti vprašam enega za pot proti Valencii, pa mi pokaže eno stransko, pa kolo v avto in da bi on mene pelov. Pa dinaros in nakaže fafanje. Hm, ne hvala, ne bi...
No, kasneje sem ga srečal kakšnih 10km nižje ko je spet poskušal srečo pri drugih. Pridem v Valencijo, ki mi je bolj všeč kot Barcelona, saj ni toliko ljudi, ceste so manj prometne, kar mi zelo paše. Malo poslikam,malo lutam, zdej sem se že navadil na to da če je 50-50 šans da je ulica enosmerna, grem jest zmerej v napačno smer.  

V nekem kitajskem baru najdem »Gratis Wifi« tako da se spet lahko javim, potem pa naprej, današnji cilj je plaža Xeraco, kjer sem imel v načrtu iti v kemp, ampak bomo videli kako bo. Vreme se je sedaj že izboljšalo, vseeno pa bi en dan raje zabluzil z ležanjem na plaži in delanjem nič, kot pa v vremenu ki se ne more odločiti kaj bi.

Hasta luego!