Osemnajsti in devetnajsti dan :)

 

Zbudi me močan veter, ki premika cel šotor, kmalu se pokaže še sonce. Se odločim da ne grem iz šotora dokler se veter malo ne umiri, je premraz. Čeprav sem tok južno, je med hribi vseeno hladno. Preden se odpravim si pridelam še eno orng buško, šotor namreč vedno postavim pod kakšno vejo, ne vem zakaj imam tako veselje, tko lepo ga upašem vmes, da sm se enkrat pa že res mogu butnt, da bom v nasledno dau mir s tem. Dokončati sem moral še včeraj začeti vzpon, nato pa je sledil res lep pogled in rees lepa cesta. Če bi imel motor bi se še z večjim užitkom vozil po njej, s kolesom ti klanci mal problema delajo.  

Pridem v malo večje mesto,no, vas ubistvu, ko ob cesti opazim Ferraterio in se spomnim na moj kuhalnik ki ne dela. Nabavim novega za 9€, sm kar debel pogledov, pri nas so enaki po 20. Pa še na jeklenko paše ki sem jo do sedaj vozil s sabo za brezveze, k je oboje od campingaz-a. Super dan, juhu :) Cestni delavci me usmerijo na pravo pot, ko brcam v hrib me prehiti mož v srednjih letih na specjalki.  

Odlično, za ritjo sem mu bil celo uro in pol, dokler ni on šel v drugo smer (ubistvu v smer od koder sem bil jest včeraj, pa sem šel kot ponavadi okol rit v žep), jest pa naprej. Upam da ga ni zarad mene čez par km kap, ker sem videl da se je zašvicu fuL. Naletim na avtovio, na bencinski mi narišejo kako po stranski pridt jugozahodneje, pa sem šel. Spotoma si nabavim ene piškote, ker mi je zmanjkalo hrane. Piškoti in pomaranče, top kombinacija.  

Vozim se po planoti, kjer je polno rastlinjakov, sredi ničesar. Pa en kup črncev na kolesu, verjetno obirajo sadje/zelenjavo. Sem se spomnil, kaj dobiš če križaš hobotnico in črnca? Pojma nimam, ampak more blazno hitro bombaž obirat…

Najdem štacuno, grem po zalogo in naprej, kar naenkrat konec poti in avtovia. Na navigaciji kaže da je čez cca 3km odcep in naprej navadna cesta. Že hočem iti po hitri cesti te 3 km ko opazim vzporedno z njo privatno cesto. Ja bom pa šel raje tam. Največja napaka do sedaj. Za tri kilometre porabim celo uro, vmes dvakrat vržem kolo po tleh. Tokrat je bil padec bolj boleč kot v zadnjo na plaži, sem rabil par minut da se je komolc začel spet premikat. 

Da ne govorim da moram četrt poti hoditi ob kolesu ker je pot tako zanič, sledi še klanec tako strm, da ne gre drugače kot da nekaj stvari pobrerem s torbe dol,  pririnem kolo do vrha in grem ostale stvari iskat. Ubistvu je "poberem" zlo olepšana beseda. Ne toliko da bi bil prešvoh (je porivanje  DH krave v Jošt prav prišlo) ampak ker me je torba začela zajbavat in mi je padala s kolesa na eno stran. Grozn, na vsakih 5 metrov jo morem popravlat. Na vrhu si privoščim toast, potem pa dol, nekako priti na glavno cesto, pa še 15minut hodim/kolesarim ob ograji, dokler se le ta ne konča in mi dovoli priključiti se. Sej vem da sem rekel da sem šel to pot zaradi testa psihe. Tole je blo pa že res blizu zloma… guma bi mi počla, bi pa pomoje kar tam ostal sredi ničesar in čakov na čudež. Pa jokov.

Kako uro se vozim po tej cesti, ki spet postane kar naenkrat avtovia, pa si rečem , ne jebem žive sile, ne bom naredil še enkrat take napake kot prej, tako da dokaj hitro pridem v Almerio. Kontra veter sicer nič ni pomagal, ampak, važno da sem prišel. Na turističnih informacijah dobim karto, po ogledu starega mestnega jedra se odločim da grem naprej, ob obali proti Malagi. Prav luštna cesta vodi nekaj časa direktno ob obali, potem skozi mesto, nato pa se začne avtovia, tako da moram zopet iti po stranskih. Skoraj dve uri se vozim med polji rastlinjakov, ura kaže 15 čez 9, lih sonce gre za hribe, jest pa še zmer gonm. Med rastlinjaki dvakrat naletim na vas - očitno delavcev al neki, tko, kot pri ciganih, grozn in kar malo strašljivo, vmes še en pokopališče, res fajn... bit pokopan med rastlinjaki. Tok slabga se mi je dons naredil, ne bom spal med rastlinjaki, pa nej bo kar hoče. 15 do 10ih najdem primeren prostor, ni sicer idealn, in pohitim da si čimprej naredim večerjo. Je taka tema da komej šotor postavim. Dobr da sm ga že tokrat, da gre že na pamet. Probam jeklenko, ha, še ta udarc, gorilnik ne paše na jeklenko. Je za CV270, piše v navodilih jeklenka je pa CV300. Ah…. Pa sem spet na toastih in tuni … jutri bom pa res mel orng večerjo! Res bi lahko pričakoval kaj takega za zaključek dneva ko gre vse narobe. Upam da bo jutri bolje.

Sredi noči me nalaja pes, ene pol metra od glave se mi dere. Tih bot no, sej ne rabjo vsi vedt da sm tle…  po ene 10min se naveliča. Pol enih, pa spet sm pozabu pržgan računalnik, butl.

Zjutraj  pojem tiste štiri toaste ki so mi ostali, potem pa na pot - spet mimo rastlinjakov, ki so reeees grdi, ne taki fensi kot pri nas (kukr so rastlinjaki lahk fensi),  potem zaidem na avtovio, zdej sem se že tega navadil tako da se niti ne sekiram več.  

Okoli 11ih končno najdem trgovino, napolnim torbo in želodec ter grem naprej. Odpre se pogled na zasneženo gorovje Sierre Nevade mislim da, za katerimi se skriva Granada   

– no, tja ne grem se odločim in se raje držim obale. 

Kmalu me v klanc gor dohiti en na specialki, pa je tok prjazn da malenkost upočasni tempo in mi nudi zavetrje. Edin klanci na gor so predstavljal problem, nemu je blo lahko, jest sm pa umirov. Prvi klanc še gre, drugi se že matram, v tretga se mi že črno pred očmi dela, tako da pri četrtmu obupam, mučas gracias, jest ne morm več, adios, in za 5min počijem. Zeksam 750ml jogurt v cca 8,54s,  pa gre takoj lažje naprej. Večinoma vozim ob obali, parkrat zavije cesta v notranjost in seveda v hrib, tuneli malenkost olajšajo celotno zadevo.

 

Ob 2eh grem mimo oznake N340 – 300km, super, 100 jih je danes že za mano. Bom kar počil, donst bo za dons, tako da poiščem eno plažo , pa sem bil dober za 3 ure. Vmes sem šel 2x pod tuš se ohladit, ker je bil morje pa vseeno premrzu.

Da se v mivki preoblečem nazaj v kolesarske cote potrebujem tudi  45min, tako da je ura že pol 7ih ko zapustim plažo. Poiščem ferraterio, za drugo jeklenko s plinom, pa je tista, ki je v navodilih gorilnika z enakim nastavkom kot ga ima ta moja ki jo tovorim s seboj. Butl včerej zvečer nism dobro pogledal, in sem narobe gor tišal, pa zato ni šlo. Kako mi je blo nerodno notr v trgovini. Pa se ne sekiram predolgo, zdej vem da dons bo pa 100% ena dobra večerja. Skočim še enkrat v trgovino in ob cesti po kafanah sprašujem za wi-fi. Nikjer nimajo. Dobr, pa nč.

Okoli 8ih začnem iskati prostor za šotor in ga kmalu najdem. Nisem navajen tako zgodaj se umiriti, ura še 9 ni, pa sem že pojedel in postavil šotor. Za večerjo sem si naredil 300g testenin in 240g kalamarov z ameriško omako. Pa še 4 toaste čez. Do zutrej bo.

Zaspim v nepostavljenem šotoru, samo razgrnjenem, tako da ga morm ob 11ih ko se zbudim še postavljati - prej ga namreč nisem hotel postaviti da ne bi pritegnil preveč pozornosti.

Na kolesu sem bil od 8ih do 8ih, prevozil pa, glede na cestne oznake cca 130km. Jutri pa Malaga.