Osmi in deveti dan

Po napisanem blogu se odpravim naprej, pa že po pol ure prvič spet postanem lačen. No, pa koga slepim, sej lačen sem več al manj skozi, ampak jem na kakšno uro, 6 toastov z marmelado/nutello. Pot me vodi čez mislim da soline, kjer mi kmalu spet postane dolgčas.  

Pa  ne za dolgo, ko mi prleti nekaj v usta, pa me, čeprav v trenutki refleksno odreagiram in jo odpihem, piči. No, rezultat vidite na sliki.  

Spet iščem pravo pot, pa ne zato da ne bi vedel kam, ampak ker se res ne bi rad vozil po glavni cesti, čeprav sem tega že navajen. Table me že usmerjajo proti Barceloni a kaj ko ne smem na to cesto. Odločim se iti po cesti ob morju, table sporočajo da vodi do plaž – zanimivo. Pa še res je. Ene 10km peščene plaže, takoj ob cesti. Še dobro da je tako dolga, saj se ene 8km odločam ali bi šel v vodo ali ne. Se odločim za en vhod in srečam ene par zgovornih punc, čeprav se bolj malo razumemo ker jim gre angleščina bl tako. Jaaaaa, vooodaaa, morje. Se vržem notr, mal je še mrzla, no pa mokra še zmer. Butaste plaže k morš 50metrov gazit da prideš do pol metra globine. Še ena slikca na hitr:

Vaaau foto, ok, facebook. Vela. Grega Finžgar. Ž? kaj je to? Me najdejo, s kje pa sploh sem, jim v mivko narišem še evropo. Pa kr s kolesom, mi pa nesraminice še ne vrjamejo da grem v Lizbono. Počas bo treba naprej, zato se spravim k odstranjevanju mivke z vsepovsod, kar se izkaže za misijo nemogoče, zato samo upam da me ne bo motila preveč tam med ritjo :D Se slišmo, tipkamo, lepo se mejte, jest morm it. Čaaau. Naprej proti Sssss? Agde. Table me spet pripeljejo proti hitri cesti, pa se tega ne grem več in grem malo po svoje, naletim na kolesarsko pot in ker je ura že 8 sredi nje zapeljem stran in proti drevesom. Že gledam kje bom kampirov pa srečam en starejši par, pa se nardim francoza, Parle vu ongle, ver is Meza, čeprav je bila 500m naprej po kolesarski poti. In mi ponudita da lahko prepim kar pri njima na parceli, da bosta še kakšno uro tu, pa da prideta zutrej. Aja ob 7ih že greš, no takrat naju pa še nebo, hehe. Gospa mi prinese še sveže nabrano redkvico, in čeprav je ne maram, imam kar naenkrat 20 razlogov da jo začnem jesti. 

No, pojem jih 5, več ne morem ker sem skuhal toliko da sem komaj pojedel. So me ble same oči  al kk bi že mami rekla. Želodec ni tok velk kukr hrane potrebujem, kaj nej. Sej čez 1 uro bom verjetno že spet lačen, dobro da bom spal. Tale dan je bil idealen, ne vem, a zato ker če se dobro začne se slabo konča, ta se je pa slabo začel in dobro končal…. Ali pa zato ker se mi je cel dan pela Tomaževa pesem »vem da danes bo srečen dan«. Karkoli že, super je blo, če bi blo tko skoz, bi kamot podaljšal trip.

Dnevna statistika- na kolesu od pol 7 do 8ih, prevoženih cc 160km, 15km pred Agde – kjer bi moral biti po načrtu, vendar pridem z druge strani tako da imam kakšnih 5km prednosti…

Deveti dan ustanem in kulturno pojem zajtrk na mizi, tega že odkar sem šel od doma nisem doživel. Sicer so mi ostali samo še 4 je toasti, ampak za silo bo. Spokam in sem ob pol 8 že na kolesu – pot me vodi proti Bezieres-u, vendar sploh ni lahko najti poti ki ni avto/hitra cesta, tako da spet malo lutam, po sicer zelo lepi pokrajini polni vinogradov. Hribčki gor in dol. V Beziresu naredim  na hitro nekaj slik, nato pa srečam dva popotnika na kolesu, ki me usmerita na eno kolesarsko pot ob kanalu reke ??. Sicer je bila super, tko, odlična za počitniško družinsko kolesarjenje, samo kaj ko mi 10km makedama trenutno ne paše. Oz. po pravici se še odločam ali imam raje makedam ali cesto na kateri te non stop prehitevajo tovornjaki z 90km/h. 

  

Končno pridem do naslednjega cilja, Narbonne. Pot do sem je bila pa prava muka, saj veter piha s tako hitrostjo da kadar piha od strani premika celotno kolo, kadar pa nasproti, pa hitrost pade na max 15km/h, s tem da se matraš k pr norcih. No, aerodinamika kombajna pri tem pač nič ne pomaga… Do 2eh pojem že vseh 20 toastov, 750g in 400g marmelade. Očitno sem izčrpal rezerve, ker sem pa zdej res skoz lačn. 

Spet najdem McDonalds kjer si privoščim kavo in se lahko oglasim.

Naprej sledi še nekaj kilometrov ob obali, upam da do Banyuls sur Mer, potem pa jutri če bo vse po sreči Španija. 

Hvala za vaše komentarje, lepo je brati tudi vas :)

Se beremo!