S1E25 - petindvajseti dan

Brmbrmbrmbrm brmm brm brm    brm brm    bm bm                       bm.

 Šit, avto se ustav ene 50m od šotora – imam ga ob cesti, v zavetju kmetijskega objekta, vendar se me s ceste vseeno ne vidi. Ustanem, vsaj toliko da se oblečem (da me ne bodo lih nagega iz šotora spravl) in poslušam. Nič, ali me niso videli al pa jih ne motim. So pa zgodnji tile Španski kmetje, ura še 7 ni pa oni že pokonc. No, ko sm že buden je vseeno, če si še zajtrk nrdim. Učeraj nisem dobil jajc (nedelja) tako da si naredim samo testenine s cukrom. Kr fajn :) Lih med tem ko jem, pride mimo še en avto in ustavi zraven šotora, očitno lastnik parcele. Me lepo pozdravi, pa gre naprej. Hm, ja prov ane, super.

Sej prov da so me zbudili, ob 8ih sem že na kolesu, da ne bom spet v vročini kolesaru. Najprej me pot vodi po polju, na srečo je boljša pot kot učeraj, prevozim cca 5 soriških polj, hehe, in končno pridem do večjega mesta in glavne ceste. Ob 11ih sem že v Sevilli, odlično, uro prej kot sem pa načrtoval. Najprej trgovina, nato turistične informacije. Sevilla je reeeees lepa, samo spet, tako na kupu da težko kaj slikaš. 

 

Sem bi res rad še kdaj prišel. Edino vročina ubija, ob 12ih je 33°, ob 2eh ko se spravim v McDonalds pa table kažejo 38°C. Ob 4ih zaspedim zadnjo tablo, 39°C. Še ko se vozim, im mi piha veter je vroče. Tle res ni za zdržat poleti pomoje. Nekako zapustim Sevillo in spet pridem na bolj umirjeno cesto, ki vodi čez podeželje. Ful luštno. Še 30km do planiranega cilja, ura pa šele 6. Kok mam časa ej. Kaj če bi šu za kakšne pol ure v senco, vsaj da se vročina mal poleže? Kar naenkrat pa ob strani zagledam stolp, o katerem sem bral na wikipedii. TLELE 

Itak da grem pogledat, ne morm vrjet da sm ga kar tako najdu. Čez polje in park pridem nekako do ceste ki vodi do samega središča te sončne elektrarne, poslikam, nato pa nazaj. 

 Spet en tak krog, ki mi uzame 1 uro in pripelje na isto mesto. Tokrat vsaj ni bil za brezveze. Počasi se mi bo začelo muditi, ker moram ujeti še odprte trgovine. 2 uri časa imam za 30km, to pa res ne bo problem. Pa se začne, lahko bi že vedel do zdaj, klanc in kontra veter. Pa še vode mi zamnjka, ker je pokrajina taka da ni nobene vasi nikjer. Že kar fajn dehidriran pridem končno do vasi, tjene aki gasolinjera? Zakva? Rabm vodo. Pa mi prnese mama litr pa pol zamrznene vode. Mučas gratias. No, vseeno sem mogu ustavt pr naslednmu baru, da sem se lahko takoj odžejal, nekako mi led nč ne pomaga. :D Do večera se pa mogoče stopi. 

Močno prtisnem na pedala in pridem v La Palmo 15 do 9, še trgovino je potrebno poiskati. Na vsako minuto sprašujem če grem prav, res ne bi rad zajebal in se zgubil, pa prišel pred zaprto trgovino. 20:53 parkiram pred štacuno, odprta je do 21:15. Zakon. V baru še dotočim vodo, pa naprej, proti Huelvi. Ker sonce že zahaja, se mi že kar malo mudi. Ob cesti opazim poraščeno območje, pa zavijem na prvo možno pot – direktno pod palmo pred zapuščeno hišo. Ker ni nobenga nikjer, se odločim da bom prespal kar tu. Fajn plac, pod palmo, tole sem pa res imel orng srečo.