Triindvajseti dan - brezvezn dan

Ko se bašem ven iz šotora se čisto zmočim. Kva je pa to?! Vov, tok vlage je v luft da je šotor čist mokr. Pa čevlji ki sem jih pustil zunaj tudi. Tokrat se odločim da še malo pospim, vsaj tok da se pokaže sonce in malo posuši šotor. Čez pol ure vseeno vstanem, naredim zajtrk in počasi spakiram, se mi nikamor ne mudi. Plan je priti do Cadiza, table pravijo da je 90km do tja. Potem pa poležat mal po plažah, preden grem spet v notranjost. 

Cesta je sicer luštna, nekako 2,3 kilometre od obale, brez hudih vzponov, tako da se ne matram prav zelo. Čez polja vetrnih elektrarn in mimo polj sončnic. Okoli 12ih se odločim da grem na plažo že prej, Cadiz lahko počaka. Pa zavijem z glavne ceste, nekako pririnem kolo do plaže, pa mi ni všeč, tako da obrnem in grem naprej, pa pridem -  nikamor. 

Navigacija, pa 10km krog, da pridem tja koder sem se odcepil. Pa eno uro za brezveze zapravil, ko bi lahko poležaval. Kar malo jezen nase, pridem v Chiclano, kjer se na bencinski pozanimam o možnostih da pridem sploh do Cadiza. Imam srečo, ker ena Španka pa le govori angleško, tako da mi nekako pove, da so samo avtovie, ampak da očitno nekje more biti kolesarska pot, ker je že vidla kolesarje. No, upam da jo najdem, mučas gracias, adios. Potem mi pa pot. Na drugi bencinski me napotijo na drug konec mesta, kjer naj bi prišel za ograjo, da grem lahko potem po stranski poti, vzporedno z vlakom in avtovio.  Pa na poti srečam kolesarja, pa pravi da je vseeno če grem kar po avtovii, bom hitrej. 

Pa sem šel, 7km se matram na polno v kontra veter, pridem pa vseeno. Turistične informacije so v soboto ob 6ih že zaprte, fajn se majo tukej. En turist mi posodi karto da jo slikam, da se vsaj približno znam orientirat, pa grem malo naokoli. 

Naletim na poroko, kasneje še na eno cerkveno fešto, ne vem kaj. Mogoče sem pričakoval preveč, ali pa nisem našel vsega, ampak sam Cadiz name ni naredil zelo velikega vtisa. Nekako sem upal da bom lahko zapisal da je blo vredno se matrat pa prekrške delat, pa ne bom. Nazaj grede najdem tisto stransko pot, tokrat imam veter v hrbet, pa mi ne pomaga prav zelo ker je makedam, jest pa z jajci v torbi. Nekje sredi poti zavijem proti morju in ne kompliciram ter postavim šotor kar na plaži. Ob pol 9ih imam kuhano večerjo, danes sem uzel 1kg špagetov, tko da se nažrem k pujs, zaspim pa tudi še pred sončnim zahodom. Danes se mi pa res ni zgodil čisto nič omembe vrednega; še Cadiz me je pustil hladnega. Ah, bo pa jutri bolje. Aja nedelja je... no, bomo videli kaj bo.