Deveti, deseti, enajsti dan

 

Pot me od Meka  vodi naprej, orientiram se po tablah in kmalu pridem na glavno cesto, zelo prometno, ki vodi proti obali. Ne preostane mi drugega kot pa da ostanem na njej. Matram se kakšnih 20km, z čelnim vetrom, tako da itak nikamor ne prideš, na koncu, pred zadnjim vzponom se pa veter obrne in mi pomaga v klanc toliko da sem šel gor skoraj hitreje kot dol. V bližnjem kempu si pri enih nizozemcih ogledam avtokarto in mi povejo da je ta cesta "oful", ja bejž no, vem, sej sm naredu 20km po njej…  No po 7km končno pride primeren odcep/izvoz tako da nadaljujem skozi La Palme in kmalu pridem do obale, kjer je polno surfarjev, seveda je tudi pihalo temu primerno.

Tukaj se pa začne poezija, res, zrihtane kolesarske poti in lepo označene, pa okolje tak da dol padeš. Naletim na nemca na kolesu in za spremembo jest nekomu lahko pomagam z napotki za pot, gre namreč v kontra smer kot pa jest. 

Uživam v poti, z nasmejom do ušes si pomojem, ko opazim da se mi maje ročka menjalnika – kmalu mi pa tudi vstane v roki. Sledi hitri servis, preden sem pogruntal kako sploh deluje in potem za silo zrihtal, je bilo pol ure naokoli. Ura pa pol 8ih, načrtoval pa sem še 35km. No z njimi nič ne bo, tako da sem samo še poiskal primerno mesto za parkirati – na srečo je čisto ob poti tako da lahko jutri brez dodatnih ovinkov nadaljujem,  po planu zaostajam cca 20km  - ni veliko glede na probleme ki sem jih imel na poti, z vetrom, cesto in servisom… jutri pa Španija, woohoo :) Zdej pa počasi počit, veter piha tako da ne upam iz šotora ker bi ga pomoje odneslo .

 V daljavi pa se slišijo bobni z mesta. Prav lepo bo zaspat.

Zbudim se  malo čez 5, pa se odločim da še malo poležim, ko v nasledno pogledam na uro pa je pol 7ih. Pojem, spakiram, in sem na cesti malo čez 7. Pot me vodi najprej ob plaži, kmalu pa jo počasi začnejo objemati pireneji. V kavarni natočim vodo in spotoma vržem uč na vremenko napoved v časopisu, vendar se ne oziram preveč na njo. Kaj pa francozi vejo o vremenu v Španiji.

Sledijo spusti in vzponi, pridem do Baylans sur mer, cilj včerajšnjega dne, ob pol 10 ih. Skozi zadnjo vas, potem pa vzpon, kjer srečam dva nemca na bmw oldijih ter malo poklepetamo, naprej in končno Špaaaanijaaa :) :) :)

  Kok sm bil vesel. Še bolj pa potem spusta, ki pa se je kmalu končal in spet sem švical v klanec. No, tega gor-dol se bom moral kar navadit, ker se ponovi še ene pet krat.  Z glavne ceste zavijem in v Castello d'Empuriers kjer me ujame dež, zato se spravim pod marele neke restavracije ki je zaprta in čakam…. Oglašujejo wi-fi, vendar na žalost ni free. Ne ostane mi drugega kot da počakam da dež mine. Medtem pojem še nekaj hamburger-kruhov s sirom. Joj, zjutraj sem čisto pozabil da je nedelja, zato sem prav bukov pogledov ko so bile trgovine zaprte. Ko najdem eno, kupim vse potrebno, vendar ko pri naslednem postanku probam marmelado me orng zrukal. Kej tako ogabnega pa še nism jedu. Tako da sem potem pojedel čez še 3 same toaste, da sem malo popravil okus. Pa v naslednjo štacuno, na španski strani po novo marmelado. No, dež poneha in odpravim se naprej, južno proti Viladmat-u,  vseskozi me spremlja grmenje in nisem 100% da me ne bo ponovno kje ujel dež. Po 10ih kilometrih se zopet ulije, in imam srečo da je ravno takrat ob cesti restavracija s tendami. Tam vedrim kakšno uro, vmes si privoščim spet par toastov, potem pa naprej. Po slabe pol ure vožnje spet dež – streho najdem pri turističnih informacijah, ki pa so ble že zaprte. Po pol ure čakanja se naveličam, čez prtljago navlečem palerino in grem naprej, po dežju, ki čez 10 min poneha. Okej, super. Ves čas se pred mano nebo oblači, za mano pa jasni, pa vendar optimistično snamem dežno zaščito in grem naprej. Itak kmalu začne spet padat, ustavim pri turističnih informacijah, ki so tokrat na srečo odprte, poklepetava z ?kaj je sploh to? Informatorka? Uslužbenka? No pač, z delovko ki dela na informacijah, z njo, spotoma dam še polnit telefon, medtem pa poneha  dež in grem lahko naprej. Tempo je bil tok hiter kolikor hitro se je premikal dež pred mano. Počasi spet postajam lačen, pa si rečem da ne bom zdej jedel, bom zvečer, ko se ustavim. Dobr no, eno žlico marmelade, da mal cukra dobim. Nekje mi uspe zaviti na hitro cesto, autovio, in po njej nevede vozim kake pol ure, preden zavijem dol. Sedaj sem ponovno ob obali, pa vendar toliko stran da se ne vidi plaž. Počasi iščem primerno mesto za kemp, pa ga kar ni in ni. Dej no, a me lahko nehaš jebat u glavo španija?! A je lahk še kej slabš, sam da pridem čez mejo, dež, avtoceste, bleee. Ne, nikol ne smeš rečt a je lahko še slabš. Ura je že skoraj 9 ko končno najdem nekaj primernega, malo nad mestom. Še preden postavim šotor dam kuhati testenine. Šit, ni plina – saj res, včeraj mi ga je zmanjkalo. Ni panike, mam še eno kartušo s seboj, pa bom zamenjal. He, piz*a, ne paše, kaj pa zdej? Jah, nč, za brezveze sm jo s sabo vozu, makaronov pa dons tud ne bom jedu. Bom pa sam toast pa tuno pa sir pa čez marmelado. Aja sam še 4 toaste mam… Pismo… res je lahko še slabš.  No, pojem kar imam, bo pa jutri zjutraj prva stvar poiskati trgovino…
Zdej grem pa spat, ker sem utrujen, fizično niti ne ker sem prevozil samo cca 100km, bolj psihično ker te tole res utrudi.

Zbudim se ker veter piha tako močno, da premika cel šotor, pogledam na uro, 2:07. Ne pomaga lih da je šotor postavljen na vrhu hriba. Zaspim nazaj in spim do 6ih. Pa sem ves len, tako da potrebujem skoraj eno uro da vse spakiram, pa še brez zajtrka sem.  Takoj za dobro jutro sledi vzpon, potem pa po zeeeloooo luštni cesti proti Lloret de mar. Ker mi na fotoaparatu zmankuje baterije, se ustavim v kafiču da napolnem vse, imajo tudi internet, čista zmaga. V Španiji namreč ni McDonaldsov kot sem zastopil na informacijah… čudno. Naročim kavo in stresem notr oba cukra, ker sem še zmeraj brez zajtrka. Blaa, sladka kava…ampak če ti manjka OH-jev je treba potrpet. Sej bi naročil pivo, una cervesa por favor, pa ne upam, ker glede na to da še nč nism jedu… in mojo 3 mesečno abstinenco od alkohola, mislm da rezultat ne bi bil primern za na cesto.

Po napisanem blogu je naslednji cilj Barcelona, kjer upam da mi bo uspelo pustiti kolo za nekaj časa in narediti par slik, potem pa naprej, cilj je cca 30km naprej od Barcelone...

Adios!