Dvajseti dan

Zbudi me budilka ob pol 7ih. Šit, spet sem pozabil prižgan telefon. Še 31% baterije, nič ne bo danes z musko. Za zajtrk si naredim makarone in 6 jajc, ooo, kako sede, po 20ih dneh jajca jest. Spakiram in na pot. Malaga, še 20km. Spet ponesreči zaidem na avtovio, naredim par prekrškov in končno pridem v center Malage. Do turističnih informacij, kaj je za vidt, malo naokol pogledat, potem pa poiskat internet. Vmes dobim še reklamo za nek filmski festival, v smeri kamor sem namenjen. Super, bom šu pogledat. Aja, 21:00-23:00. Pismo, takrat jest že spim :/

Problem teh velikih mest je da imajo reees lepe katedrale, ampak je vse tako nagužvan, da ne moreš narediti nobene lepe slike. Tako da poslikam bolj malo.  

Kafetarije tukaj okol ali nimajo wi.fi-ja ali pa nimajo štroma. Jest pa s praznim baterijam.

Da pridem do Meka, prehodim pol trgovskega centra (pa ne tako majhnega kot so naše qulandije, mercator centri) ob kolesu, z  dvigalom v prvi štuk, mal me čudn gledajo kaj delam sred trgovine s kolesom, pa kaj nej, ne bom ga zunej pustu. V Meku naročim uno grande kafe por favor, pa me uzamejo za res, in dobim cca 6dl kofeta. Zakon :D  

No užitek ne traja dolgo, ker me po cca pol ure varnostnik poišče ker mu ni ušeč parkiran kolo sredi centra. Pa me vrže vn. Lo sjente, če je pa na vratih pisal da niso prepovedana. Ja, niso, če greš na postajo za vlak. Kk nej vem, če pa sam po špansk piše. Ok, pa nč. Tko sm ustov pred vrati še s pol litra kofeta. 

Ja nč, grem pa drugam na še en kofe, kaj čem. Najdem ob plaži en kafič, kjer majo wi-fi, škoda da nisem že takoj sm pršu, je prov flento. Smotan je samo da morm bit v takem soncu notr, namreč nikjer nimajo zunej štroma.

Začenja me skrbeti, gledam na googlovih zemljevidih da je od Malage pa do Gibraltarja ob obali samo avtovia, stranska cesta gre pa po notranjosti čez 800m visoke prelaze. Ma, bom že nekej, sej mam še cajt.

Ura je 3, za mano pa šele 30km. Hm, bo treba mal pobrcat še… No, najprej pa plaža.  

Malo se posončim, malo poslikam, spotoma operem majico, pa so kuj tri ure naokol. Med zabušavanjem se odločim da se mi ne da "dolgočasit se" 50km po avtovii. Zdej k je pa že 6, morm pa res počas it no. Ena za ozadje namizja :)

Na hitro skočim še v trgovino, potem pa naprej. Z glavne ceste se usmerim proti notranjosti in počasi v klanec. Ene tri ure gonim, nasmeh se mi pa kar širi in širi, dokler ne gre več- je že do ušes. Pokrajina je takoo luštna, mestni vrvež zamenja tišina in umirjeni ljudje. V neki vasi  je na cesti polno ljudi. Vprašam policaja kaj majo, pa pravi da je nek vaški praznik, muska in to. Mi je šele čez par km iz vasi kapnil da bi blo mogoče fajn pogledat to. Škoda, sam nazaj se mi pa tud ni dal it, k je bil lih lep klanček pred mano. Je pa prav lepo slišati navdušeno pozdravljanje in mahanje otrok namesto trobljenja turistov naveličanih avtomobilistov na avtoviah.

Tokrat ne pozabim na vodo, ter okrog pol 10ih postavim šotor na super lokaciji. Čeprav sem naredil verjetno samo 80km, je bil prav super dan.