petek, 8. junij 2012

34, 35dan in gremoo DOMOV & KONEC


 Obilen zajtrk me zjutraj pošteno zaposli. Pismo, zdej ko ne kolesarim več tok bi res mogu mal zmanjšat količino. Pa kaj nej, če mam tok raztegnen želodec, da sm skoz lačn. Tok se najem da morm najprej počit, k črnogorc, hehe, in okrog 10ih štartam. Ravno takrat začne rositi, dobro da je 400m naprej avtobusna postaja, kjer taborim kakšnih 20minut, potem grem pa naprej, proti McDonaldsu, da preverim vremensko napoved. Pa me spet ujame dež in ustavim pod naslednjo avtobusno postajo. Končno pridem do Meka, je pa zaprt. No, net jim vseeno dela, super. Dež pa kar noče in noče nehati, pa skoz močnejši je. Dočakam odprtje in kavo, ter tam ostanem skoraj dve uri, nato se odločim da grem kar danes že proti Lisboni in malo naokoli, potem pa na letališče - moram probat kako je prespati na letališču, še nikoli nisem.
Ne bom se navadil na tele moje neubogljive prste, je prav smešno, ko si umivam roke, gre milo vedno med prsti, tako da jim nasvinjam lijak, drobiž ki mi ga vračajo pa prav tako v 3/4 primerih zleti po tleh.
V Lisboni se odpravim na lov za kartonsko škatlo za kolo, sicer imam svojo, home-made polivinilasto vrečo, vendar za vsak slučaj, če je ne bodo sprejeli...
V prvi kolesarski trgovini jo imajo, 5€, pa jutri niso odprti. Me pošlejo do druge, je nimajo, ker samo rentajo kolesa. Pridem do tretje, juhu, lahko jo dobim zaston, pa še jutri so odprti, ker je drugače nek državni praznik. Vseeno upam da bo šlo skozi z mojo vrečo, ker je pol manj kompliciranja - ne vem kako bi z ogromno škatlo prišel čez mesto.
Na letališče pridem okrog 9ih po lokalnem času, malo zabijam čas z urejanjem slik, ob 11ih pa me začenja zmanjkovat. Sem edini ki spi na letališču, mi je kar malo čudno, ampak, če sm se tko odloču, kaj čem.


Zaspim, zbujam se na vsakih 15minut, edino enkat mi uspe zaspati za skoraj dve uri. Okrog mene pa vse več folka spi, na koncu smo na stolih/klopeh že skoraj eden do drugega. Bogi un k spi zravn mojih nog, 30 dni švicanja v čevljih se že kar voha :D

Niti niso tako udobni teli letališki sedeži. Svaka čast paru ki sem ga videl na drugi strani, drug ob drugem sta spala na teh ozkih sedežih...sta se mogla orng držat da ni zunanji dol padu :)
Okrog 6ih po lokalnem času se odločim da imam vseeno dovolj spanja, prižgem računalnik in naprej urejam slike. Je kar čudno, ker nimaš nobenega občutka za čas, ker je celo noč enako svetlo - kot v kazinoju, hehe. Medtem se že tok zbudim, da lahko normalno vidim in opazim nasproti mene električno vtičnico. Super, sedaj ko mi ni treba varčevati z baterijo, si lahko privoščim še malo muske. Ko bi mi vsaj slušalke delale.
Okrog 9ih zamenjam terminal, easyjet namreč vzleta z drugega, pa mi je ta bolj všeč.
Tam kar takoj začnem pripravljati kolo za pakiranje, belanca dol, pedala stran, spustit sedež... malo potelovadim, v dobri urici je kolo zapakiran.  





Potem pa presortirat še torbo, pol stvari je prepovedano vzeti na letalo. Ne me jebat no. Kar malo slabe volje, ker moram tok stvari pustiti tukaj se odpravim proti check-inu.
 
16,7kg ima kolo ter 12,6kg torba. Škoda da nism reku da bi mi zvagala še torbo z gadgeti.




Ko grem na oddelek za oversized luagge, sprijaznjen da bom pač pol stvari mogu pustit tle, me spet pogledajo, s kje sm, s kolesom, wau, gledajo gorilnik, ma, sej lahk uzameš, še ostalo notr vržem, zakon. So mi kar polepšal dan, in EasyJet se mi popolnoma odmeri :)



Končno dočakam letalo, adeus Lisboa, adeus Portugal.
 


Dve uri in pol se mi kar malo vlečeta, ker že komaj čakam da pridem dam. Z letala lahko vidim kako zlagajo kovčke, sem kar malo zaskrbljen kako bodo vrgli kolo. Pa me presenetijo, in ga prav lepo položijo na transporter :)
Dobim torbo, čakam še kolo, pa ga kar ni. Najdem ga na drugem oddelku, samega, k da bi ga nekdo pozabu. No, sam da ga mam, pa da sm na tleh. Bližje Sloveniji. Sam še 270km.
Jani & mami, hvala ker sta me pršla iskat, kok vaju je lepo vidt. Zdej pa najprej jest :)


Toj to. Moj trip je končan. V dveh urah in pol sem preletel tisto kar sem prej 30 dni gonil. Malo bolj direktno no.


Kej več nimam za napisat, mogoče samo še če pogledam za nazaj in naredim statistiko:

Vse skupaj 4125km v prvih 31 dneh, v naslednjih 4ih dneh lenarjenja pa še cca 70km, tako da če zaokrožim, 4200km, kot jih naračuna google. Ni pa tle všteto vse lutanje po mestu ter iskanje prave poti, kar sigurno nanese kakih 5km/dan - še dodatnih 150km.
Malo več kot sem pa sprva načrtoval, hehe.



Hvala za vaše komentarje ki sem jih z veseljem bral, SMS in klepete po FB, gmailu, ki sem jih res potreboval, predvsem proti koncu. Zakon ste.




Spodej so pa zemljevidi po dnevih, za info, če se bo kdaj lotil česa podobnega :)

31. dan: 92km
KLIK

30.dan: 107km
KLIK

29. dan: 122km
KLIK

28. dan: 142km
KLIK
27. dan: 70km
KLIK

26.dan: 142km
KLIK

25. dan: 127km
KLIK
24. dan:108km
KLIK
23. dan: 113km
KLIK
22. dan: 102km
KLIK
21. dan: 129km
KLIK

20. dan: 72km
KLIK

19.dan: 134km
KLIK

18. dan: 133km
KLIK

17. dan: 114km
KLIK

16. dan: 146km
KLIK
15. dan: 132km
KLIK

14. dan: 124km
KLIK

13. dan: 170km
KLIK

12. dan: 129km
KLIK

11.dan: 121km
KLIK

10.dan: 151km
KLIK

9.dan: 138km
KLIK
8.dan: 162km
KLIK
7.dan: 164km
KLIK
6.dan: 151km
KLIK

5.dan: 139km
KLIK

4.dan: 168km
KLIK
3.dan: 172km
KLIK
2.dan: 190km
KLIK

1.dan: 161km
KLIK




3 komentarji:

  1. En res lep pozdrav!
    Najprej ti moram reči samo: SVAKA ČAST!

    Zakaj ti pišem šele sedaj?! No, šele danes sem v Gorenjskem glasu prebral članek o tvojem podvigu – in me je vrglo iz stola!!! Namreč kar nisem mogel verjeti, da ti je takšen podvig uspel v komaj mesecu dni. Zato ti moram še enkrat čestitati!!! Verjetno me stvar ne bi tako pritegnila, če ne bi sam ravno včeraj končal dvodnevne kolesarske ture: s treking kolesom sem v dveh dnevih prevozil 333 km s povprečno hitrostjo tam okoli 20 km/h… Res pa je, da je bilo vmes kar nekaj vzpenjanja (Vršič, Mangart)… Zatorej je tvoj podvig resnično vreden vsega spoštovanja!!! Da si uspel vsak dan na gorcu – če sem videl prav iz slik – s toliko dodatne prtljage narediti tudi po dobrih 150 km… NEVERJETNO!!! Za primerjavo: Jure Robič je s specialko – brez dodatne prtljage – za »slabih« 5000 km potreboval skoraj 9 dni non stop padaliranja… Pa vsi vemo, kdo je bil en in edini Jure Robič… Iskrene čestitke!!!

    Lep pozdrav od prijatelja biciklista in skoraj tvojega soseda!

    Blaž iz Kranja

    OdgovoriIzbriši