31 dan - ZMAGAAA!

Spet me zbudi budilka, ker sem pozabil ugasniti telefon. Damn, nikol se ne bom navadu. Ko pridem iz šotora me kap, 6548674940 mravelj, po šotoru in pred šotorom. Mam eno šolo, da ni pametno odlivati olja s tun kuj zravn šotora…

Ravna cesta me pripelje do Port Alto, kjer me prehiti en s kolesom, pa se zmenva da se bova mal šlepala, neki časa on, neki časa jest. Prav da je Lizbona sam kkšno urco pa pol stran, dve če greš počas. Hehe, pridem tja v manj kot eni urci, zaaaakon :) Kaj nej, če sm pa dobre volje. No, pa spet me specjalkarji matrajo, hehe. Če bi jih celo pot srečaval, bi bil v Lisboni v 25 dneh pomoje. Juhuuuuuu, na cilju sem. ZMAGAAAAAA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Najprej poiščem letališče, da bom v četrtek vedu kje je, potem pa v center mesta. Mi sploh ni tok všeč Lizbona, ampak ok, če že morm bit tle… hehe.

Ne smem pozabt da je nedelja, morm poiskat čimprej kakšno trgovino. Najprej v Mek, tokrat ne na kavo ampak na dva sladoleda, pa sem že boljše volje, tako da grem še malo naokoli po mestu, poslikat, pogledat.

 

 Marihuana, hašiš? No, obrigado. Kokain? Veri gud prajs. Hehe, res nebi, rabm še noge. No fumar. Sigurn? Veri veri gud prajs maj frend. Res ne, hvala. To se ene parkrat ponovi, potem grem pa počasi naprej. Naprej kam? Ja v Lizboni nimaš prav veliko šans za postavit šotor, čeprav sem jih ful veliko srečal ko spijo kar po ulici, med avtomobili, za drevesi… 

Pridem do Cascais-a, med potjo sicer srečam veliko plaž, pa mogoče tudi primernih prostorov za šotor, pa mi ne pomaga, ker ne najdem trgovine. Policaji me usmerijo proti enmu supermerkadu, potem pa proti kempu, katerega sem gledal že na internetu – orbitur guicho. Al nekej. Ko pridem tja pa lih zaprejo. No, sej, me nč ne mot, tud če še tokrat ne spim v kampu. Malo naprej pa plaža. O zakon, to mi deli, zdej vem kje bom in kaj bom tri dni počeu :)

Prostor za šotor najdem malo višje, cca 500m od plaže. Sicer okoliškim psom ni najbolj všeč da nekdo 10m stran ropota, ampak se po pol ure naveličajo lajati, tako da imam mir.

Spet zaspim še preden se do konca zrihtam, tako da se ponoči zbudim v kolesarskih cunjah, brez spalke in v odprtem šotoru. To se bojo komarji najedl. No, majo vsaj oni kaj od mene, če že Portugalska nima veliko :)