29i & 30i dan

Zjutraj prehitim sončni vzhod, ki me preseneti ravno med zajtrkom, čeprav je ura že 8. Nimam veliko za razmišljati/zgrešiti, ob obali vodi samo ena cesta, tako da še malo zaliman gonim proti Odemiri. Izgleda kot veliko mesto, mogoče pa dobim še McDonalds kje tam. No, pa ga ne. Vprašam enga fanta za turistične informacije, kukr zastopm portugalsk prau da gre on lih tm mem, nej grem kr z njemu. Ko ga poberejo z avtom, ostanem brez »navigacije«, zato za pomoč uprašam eno prodajalko, pa prav da v temu mestu sploh ni turističnih informacij. Hm, me zanima kam bi me un tamal pelou. Ne ostane mi drugega kot da grem naprej, sta dve poti, ena naokoli, druga direktna, pa po ovinkih sklepam da je hribovita, zato se odločim da grem raje naokoli, bolj ob obali.

Hehe, nekje zajebem in na koncu pristanem na hriboviti cesti, predn to porajtam sem pa že kakih 5km iz mesta, nazaj pa tudi ne bom šu. Ne ostane mi drugega kot da brcam v hrib, gor-dol, kakšni dve uri. Pokrajina pa podobna kot bi se pri nas po pokljuki vozil, samo da si pač 5km stran od morja, čeprav ga ne vidiš. Sama cesta je obupna in že kar mal smotan komaj čakam da se priključim na drugo… Končno, lepa cesta, klanček malenkost na dol, veter v hrbet, matr kako leti. Pridem v Sines skoraj kot bi mignil (beri, ¾ ure). Spet, sem upal kako veliko/lepo mesto bo, pa ni nič vredno ustavljanja, zato se samo zapeljem skozi. Spet probavam srečo z turističnim informacijam, pa jih tudi tu ni. Po avtocesti v izgradnji se spet vozim kake 3km od obale, pa nikjer nikogar, ura pol 3eh ko vidim prvo oznako za plažo, samo nič kok km je do tja. No , to sm čakov. Ravno okrog 3eh pribrcam do odcepa, haha, potem pa čez pašnike, hrib, in prideš do peščene plaže. 

 

500m plaže delim z dvema paroma. Poležavam kakšno uro,  pa se mi ne da več, zato se odločim da grem naprej, Grandola se zdi dober cilj, 30km naprej, če pohitim, sem lahko okrog 6ih tam.

Pot me vodi po vukojebinah, sonce žge na polno, brcam v klanc, švicam k neumn, dost mam že vsega, potem pa kot da bi vedl da se mi ne da več, klanc dol in se pripeljem do mesta. Ni tako velik kot sem upal, Meka sigurn nimajo, mogoče pa vseeno najdem kak wi-fi kafič. Po lutanju sem in tja, me končno pošlejo do knjižnice, kjer imajo brezžični internet. Juhu. Do 8ih sem tam – do takrat imajo odprto, potem pa dotočim vodo in poiščem prostor za šotor. Med nasadom plutovca al kaj je to, bo odlično. Ob pol 9ih se že kuha večerja, po tem ko se fajn nažrem, pogledam še en del big bang theory, in zaspim k ubit.

 Ponoči me zbudi dež. Šit, letim vn, pokrit torbe in na šotor montirat še tist platn na vrh, k se mi ga ne da nikol gor dajt, da se bl lufta, haha, sam zdej mi je pa notr kaplal. Je kr izziv vs zaliman vse to zrihtat. Ni dolgo ko se spet zbudim, itak, scat je treba. Tko al tko se vsako noč ene 2-3x zbudim, enkrat kar tako, enkrat pa za scat. Pa še kej se najde k me zbudi. Ko v naslednjo pogledam na uro , kaže 6:27. O ne, ne bom še vstal. Zaspim nazaj še za kakšno uro, ob pol 8ih pa res lahko že ustanem. Fak, 30dan je že. Tole je šlo pa hitr. Pojem, med pakiranjem naredim še mali servis na kolesu, pa je ura skoraj pol 10ih. Uh, sem si pa uzel cajt. 

Pridem na cesto, za katero so rekl na informacijah da mi je ne priporočajo, ker je tok prometna. Ha, ko bi vi vedl po kok prometnih cestah sm  do sm pršu. Po 20km bi mal spremenu njihovo izjavo, ne da je tok prometna, tok zrukana, da s kolesom komej vozš. Če bi po sredini ceste vozu bi mogoče še šlo, ob strani je pa asfalt zaradi tovornjakov dvignjen cca 10cm, bankine pa čist neurejene. Potem se pa začnejo pojavljati še cca 20cm visoke bunke, kot da bi krt sred ceste riu. Ne me jebat, a to je za vas glavna cesta med mesti – IC1. Table pravjo da je do Lizbone še 80km, sam kaj ko ne povejo da morš te km narest čez most, ki je avtocesta. Jest bom mogu it kar naokol, cca 60km več. Pa sej ni panike, imam čas. Malo pred Montijom me prehiti en kolesar, pa malo poklepetava. Prav da je sestra v bolnišnici, da na cesti trenira za MTB. Mi je povedov za ene dirke, pa si nism zapomnu. 1400 gorskih km v 9ih dneh. Prav da se da do Lizbone pridt čez reko z ladjico, da je ful pocen. Ne hvala, ne bom goljufou, hehe. Mogoče pol, ko bom iskal plaže :) On gre potem v svojo smer, jest pa naprej, proti mestu in iskati internet.

Ura je šele 3, pa imam občutek da že cel dan gonim in je ura že vsaj 7. Tudi vreme ni kej preveč dobro, oblačno je in sam čakam kdaj bo začel dež. Okrog štirih res začne padati, zato se prestavim v kafič, spotoma dam filati baterije in tam ostanem tri ure. Ob 7ih bi pa res lahko počas šel, da mam dobro urco časa da poiščem prostor. Sej, drugače ga še nikoli nisem iskal dlje kot 5 minut, ampak malo rezerve ne škodi, bom pa vsaj bližje Lisboni… Malo čez 8 se ukampiram, ni lih idealno, ampak drugače ne gre, ker je ves čas ob cesti ograja in ne moreš priti do gozda. Bom pa mal bl zgodej ustov…

Spet se najem kot pujs, tale drugi časovni pas mi prav paše, vedno imam dovolj časa da pojem, pogledam eno epizodo, v miru napišem vtise in počas zaspim. Pa še sončni zahod ujamem :)