27 in osemindvajseti dan

 

Štartam malo pred deveto, in se takoj priključim na nacionalno cesto N125, ki vodi ob obali, nekako vzporedno z avtocesto. V mestu Faro malo zalutam in pridem do konca ceste, letališča, sem falil odcep. Drugače pa ni na poti nič zanimivega, tako da niti ne jemljem fotoaparata iz torbe. Uzamem si ga na izi, sanjarim tako kot vedno, ko me prehiti spet en na specjalki. Tega sem vedno vesel, ker me zbudi, da dvignem tempo in prevozim vsaj nekaj kilometrov v spodobnem času. Okoli 11ih pridem v večje mesto, kjer sem videl reklamo za McDonalds, zato se namenim proti centru. Pa še polno plaž imajo, oglašujejo, fajn. Ker nimajo štroma v Meku se ne zadržim prav dolgo tam, in se ob pol 1ih namenim na plažo. Ura sredi rondoja pa kaže pol 12. Matr, drug časovn pas al kaj? Mesto je nad morjem dvigneno kakšnih 50m, zato gre vsaka pot do plaže strmo navzdol. Problem je, ker ni nobene primerne za dostop s kolesom, zato trikrat gonim nazaj u klanc k neumn. Končno najdem primerno in se zleknem. Pa odprem pošteno zaslužen pir. Mal se obračam, k pujs na žaru, da ne bom spet preveč zapečen, tokrat ne pozabim na kremo, ko pogledam na uro, me pa skor kap. Pol osmih. Fak,  7 ur sm ležou na plaži, ni čudn da me že rit boli. Mivka po tolkem času tud ni tko mehka. Spokam, in grem naprej ,da se vsaj malo premaknem po zemljevidu. Pa ne gre prov velik, je voda očitno omehlača noge :)  20 do 10ih po moji uri se ukampiram, tu je še popolnoma svetlo in naredim večerjo. Je pa res vroče, tako da ni šans da zaspim v spalki. Se bojo komarji fajn najedl, ker po kremo se mi pa ne da iz šotora lezt.

No ja, pa saj se je kar dalo spati, kljub vročini, tako da iz šotora prilezem okrog 8ih. Najprej nafilat želodec, potem pa naprej, ob 9ih že brcam. Juhu, četrtek, danes teden bom že doma. No, skoraj. Opažam table za mesto Lagos, pa se ne morm spomnit od kje mi je znano. Pa me potem tabla spomne – "avtodrom". Mogoče bi pa šu pogledat pisto? Že zavijem s ceste, ko se kar naenkrat veter obrne proti meni, pa še fajn klanc me čaka. No, al bom pa kdaj drugič pogledov. Magar po TVju, haha. Cesta gre ravno toliko v notranjosti da ne vidiš da si ob morju, je pa vsaj dokaj ravninska. Sonce se kar ne more odločiti al bi sijal al ne,  pa sej mi kar paše, da ni prevroče. Pridem do mesta Sagres, surfers paradise ga oglašujejo. Majo kar prav, super lega, pa še fajn piha. No, v kafiču dobim eno veliko kavo in se za dobri dve uri zadržim tam, toliko da se mi baterije gadgetov popolnoma nafilajo.  

Sonce sveti že kot nor, in premišlujem kaj če bi še kakšno urco počakal, da ne bom v vročini gonil. Pa se kar naenkrat stemni, in se na šipe nalimajo prve kapljice. Šit. Radarska slika kaže da bo deževalo sicer samo popoldne, in ravno tam kjer sem sedaj jaz. Na hitro pospravim stvari in grem severno ob obali, da uidem dežju. Dirkava, ko imam malo prednosti se ustavim ker sem lačen, pa me spet ujame rahel dež, in mu pobegnem. No, ko se začnejo hribi,  nimam več šans, tako da me spremlja čisto rahel dež – če stojiš ga komaj čutiš, pa se vseeno nabere kar nekaj kapelj ko si na kolesu. Treba se je odločit, a bi šel pod streho in počakam da dež mine, al grem naprej. Ma, čakat se mi ne da, zato se odločim da potrpim teh nekaj minut dežja. Sem se kar prav odločil, pol ure me spremlja čisto rahel dež, nato še ta poneha. Fajn, ravno takrat pridem v Aljezur, planiral sem nekak tu okoli se ukampirati, pa je ura šele 6, zato grem naprej, da naredim še par km. Čeprav je oblačno, je kar toplo. Klanček, no, orng klanc navzdol, potem pa šok, kar naenkrat se ohladi tako da razmišljam o jakni. No, nekako bo šlo tudi brez… Table obveščajo o plaži, pa se z glavne ceste namenim tja, navigacija pravi 4,5km. Mogoče pa najdem prostor za šotor kar tam. Pa ga ne. Ob morju piha za pop*****, pa še mraz, a-a, grem jest raj naprej nekje poiskat, odmaknjeno od morja. Medtem se pa tudi vreme popravi in ko pridem nazaj na glavno cesto, se prikaže še sonček. Super! Prostor za šotor najdem kmalu po temu, ravno okrog 8ih. Prej me je skrbelo kako bo z dežjem, ampak sedaj ni več sledu o kakšnih sumljivih oblakih.  Po večerji mam še tok časa da se zleknem in pogledam en del Big Bang Theory, pa je ura 10. Zdej bom pa res lahko lepo zaspau, sit, nasmejan, pa itak, orng zmatran. Res ne smem pozabit na anti-komar sredstvo, tlele jih je pa polno.