Tole morm pa prov objavit:

Alex-ov blog o meni, kolesar ki sem ga srečal na poti:

http://www.cyclingmurcia.com/blog/2012/05/

34, 35dan in gremoo DOMOV & KONEC

 Obilen zajtrk me zjutraj pošteno zaposli. Pismo, zdej ko ne kolesarim več tok bi res mogu mal zmanjšat količino. Pa kaj nej, če mam tok raztegnen želodec, da sm skoz lačn. Tok se najem da morm najprej počit, k črnogorc, hehe, in okrog 10ih štartam. Ravno takrat začne rositi, dobro da je 400m naprej avtobusna postaja, kjer taborim kakšnih 20minut, potem grem pa naprej, proti McDonaldsu, da preverim vremensko napoved. Pa me spet ujame dež in ustavim pod naslednjo avtobusno postajo. Končno pridem do Meka, je pa zaprt. No, net jim vseeno dela, super. Dež pa kar noče in noče nehati, pa skoz močnejši je. Dočakam odprtje in kavo, ter tam ostanem skoraj dve uri, nato se odločim da grem kar danes že proti Lisboni in malo naokoli, potem pa na letališče - moram probat kako je prespati na letališču, še nikoli nisem.
Ne bom se navadil na tele moje neubogljive prste, je prav smešno, ko si umivam roke, gre milo vedno med prsti, tako da jim nasvinjam lijak, drobiž ki mi ga vračajo pa prav tako v 3/4 primerih zleti po tleh.
V Lisboni se odpravim na lov za kartonsko škatlo za kolo, sicer imam svojo, home-made polivinilasto vrečo, vendar za vsak slučaj, če je ne bodo sprejeli...
V prvi kolesarski trgovini jo imajo, 5€, pa jutri niso odprti. Me pošlejo do druge, je nimajo, ker samo rentajo kolesa. Pridem do tretje, juhu, lahko jo dobim zaston, pa še jutri so odprti, ker je drugače nek državni praznik. Vseeno upam da bo šlo skozi z mojo vrečo, ker je pol manj kompliciranja - ne vem kako bi z ogromno škatlo prišel čez mesto.
Na letališče pridem okrog 9ih po lokalnem času, malo zabijam čas z urejanjem slik, ob 11ih pa me začenja zmanjkovat. Sem edini ki spi na letališču, mi je kar malo čudno, ampak, če sm se tko odloču, kaj čem.


Zaspim, zbujam se na vsakih 15minut, edino enkat mi uspe zaspati za skoraj dve uri. Okrog mene pa vse več folka spi, na koncu smo na stolih/klopeh že skoraj eden do drugega. Bogi un k spi zravn mojih nog, 30 dni švicanja v čevljih se že kar voha :D

Niti niso tako udobni teli letališki sedeži. Svaka čast paru ki sem ga videl na drugi strani, drug ob drugem sta spala na teh ozkih sedežih...sta se mogla orng držat da ni zunanji dol padu :)
Okrog 6ih po lokalnem času se odločim da imam vseeno dovolj spanja, prižgem računalnik in naprej urejam slike. Je kar čudno, ker nimaš nobenega občutka za čas, ker je celo noč enako svetlo - kot v kazinoju, hehe. Medtem se že tok zbudim, da lahko normalno vidim in opazim nasproti mene električno vtičnico. Super, sedaj ko mi ni treba varčevati z baterijo, si lahko privoščim še malo muske. Ko bi mi vsaj slušalke delale.
Okrog 9ih zamenjam terminal, easyjet namreč vzleta z drugega, pa mi je ta bolj všeč.
Tam kar takoj začnem pripravljati kolo za pakiranje, belanca dol, pedala stran, spustit sedež... malo potelovadim, v dobri urici je kolo zapakiran.  





Potem pa presortirat še torbo, pol stvari je prepovedano vzeti na letalo. Ne me jebat no. Kar malo slabe volje, ker moram tok stvari pustiti tukaj se odpravim proti check-inu.
 
16,7kg ima kolo ter 12,6kg torba. Škoda da nism reku da bi mi zvagala še torbo z gadgeti.




Ko grem na oddelek za oversized luagge, sprijaznjen da bom pač pol stvari mogu pustit tle, me spet pogledajo, s kje sm, s kolesom, wau, gledajo gorilnik, ma, sej lahk uzameš, še ostalo notr vržem, zakon. So mi kar polepšal dan, in EasyJet se mi popolnoma odmeri :)



Končno dočakam letalo, adeus Lisboa, adeus Portugal.
 


Dve uri in pol se mi kar malo vlečeta, ker že komaj čakam da pridem dam. Z letala lahko vidim kako zlagajo kovčke, sem kar malo zaskrbljen kako bodo vrgli kolo. Pa me presenetijo, in ga prav lepo položijo na transporter :)
Dobim torbo, čakam še kolo, pa ga kar ni. Najdem ga na drugem oddelku, samega, k da bi ga nekdo pozabu. No, sam da ga mam, pa da sm na tleh. Bližje Sloveniji. Sam še 270km.
Jani & mami, hvala ker sta me pršla iskat, kok vaju je lepo vidt. Zdej pa najprej jest :)


Toj to. Moj trip je končan. V dveh urah in pol sem preletel tisto kar sem prej 30 dni gonil. Malo bolj direktno no.


Kej več nimam za napisat, mogoče samo še če pogledam za nazaj in naredim statistiko:

Vse skupaj 4125km v prvih 31 dneh, v naslednjih 4ih dneh lenarjenja pa še cca 70km, tako da če zaokrožim, 4200km, kot jih naračuna google. Ni pa tle všteto vse lutanje po mestu ter iskanje prave poti, kar sigurno nanese kakih 5km/dan - še dodatnih 150km.
Malo več kot sem pa sprva načrtoval, hehe.



Hvala za vaše komentarje ki sem jih z veseljem bral, SMS in klepete po FB, gmailu, ki sem jih res potreboval, predvsem proti koncu. Zakon ste.




Spodej so pa zemljevidi po dnevih, za info, če se bo kdaj lotil česa podobnega :)

31. dan: 92km
KLIK

30.dan: 107km
KLIK

29. dan: 122km
KLIK

28. dan: 142km
KLIK
27. dan: 70km
KLIK

26.dan: 142km
KLIK

25. dan: 127km
KLIK
24. dan:108km
KLIK
23. dan: 113km
KLIK
22. dan: 102km
KLIK
21. dan: 129km
KLIK

20. dan: 72km
KLIK

19.dan: 134km
KLIK

18. dan: 133km
KLIK

17. dan: 114km
KLIK

16. dan: 146km
KLIK
15. dan: 132km
KLIK

14. dan: 124km
KLIK

13. dan: 170km
KLIK

12. dan: 129km
KLIK

11.dan: 121km
KLIK

10.dan: 151km
KLIK

9.dan: 138km
KLIK
8.dan: 162km
KLIK
7.dan: 164km
KLIK
6.dan: 151km
KLIK

5.dan: 139km
KLIK

4.dan: 168km
KLIK
3.dan: 172km
KLIK
2.dan: 190km
KLIK

1.dan: 161km
KLIK

32,33 dan - zasluženo lenarjenje

Spet me zbudi telefon, pa saj je kar prav, sem danes računal da bom ustal bol zgodaj, k se me s ceste mal vid, pa nočem problemov zadnje dni. Pojem, tok da komej hodm, potem pa na plažo, mal čez 7 po lokalnem času sem že na plaži. Še vse zaprto, mi prav en, man ju ar arli. Ja kaj nej, pr men je že osm ura, hehe. Sej prov, bi mi blo kar nerodn če bi kakšna fletna mimo pršla, jest pa s takmu trebuham :D 

No, pa kar na plaži zadremam malo, do ene pol 10ih ko se začne že nabirati folk. Ko se grem pozanimati za kitesurfing, mi prav prodajalec če sem tukaj zaradi world cup-a. Kakšnega? Kdaj? Ja lih zdej, sam da bo taprau vetr. Hehe, super, upam da ujamem tole: KLIK.
Poležavam še do ene dveh po lokalnem času, pa si rečem da grem mal v senco – skočm v štacuno, na poti srečam meka, pa sem nazaj šele ob 5ih. Nč hudga, sonca še dolg nau zmanjkal. Ja, samo kaj ko me je prej kr fajn opekl, že čutm. Vetr se kr fajn krepi,  surferjem je fajn, men pa niti ne, najprej morm bit sred plaže v majci, pol pa še v jakni.

Sem mal upal da bom dočakal sončni zahod na plaži, pa so se pojavili oblaki, tako da nič ne bo iz tega. Prov, grem pa spat… bo kr žurka ponoč tkole opečen… spet.

Ponoči se zbujam in nevem kako naj se obrnem da me ne bi vse peklo. Pismo sem bil neumn, sem računal da imam že tolk barve da se mi ni treba namazat. Ah, izgovor, len sem bil pa se mi ni dalo it 50m po plaži do kolesa po kremo…

Oblačno je, zato se mi ne mudi na plažo, pa imam čas da malo zrihtam, sebe in kolo, počasi, pa je ura pol 11ih, ko se odločim da se premaknem. Malo ob obali, tako, penzjonersko, potem se pa odločim da imam čas, in da skočim še do Cabo da Roca – najzahodnejša točka celinske Evrope. 10km klanca, me ne gane, imam čas, tudi kontra vetr, ti kr pihej. Ko pridem do konca, se mi reeees nasmeji, sm očitno tko zadovoljen zgledov, da je kuj en starejši par pršu do mene, čestitou, s kje sm pa to… so kar presenečeni od kje sem prišel.

Sledi spust dol, na plažo, kjer se je zjasnilo, poležavat naprej, zasluženo. Najbolj severno in vzhodno točko Evrope pa puščam za naslednji trip :D

31 dan - ZMAGAAA!

Spet me zbudi budilka, ker sem pozabil ugasniti telefon. Damn, nikol se ne bom navadu. Ko pridem iz šotora me kap, 6548674940 mravelj, po šotoru in pred šotorom. Mam eno šolo, da ni pametno odlivati olja s tun kuj zravn šotora…

Ravna cesta me pripelje do Port Alto, kjer me prehiti en s kolesom, pa se zmenva da se bova mal šlepala, neki časa on, neki časa jest. Prav da je Lizbona sam kkšno urco pa pol stran, dve če greš počas. Hehe, pridem tja v manj kot eni urci, zaaaakon :) Kaj nej, če sm pa dobre volje. No, pa spet me specjalkarji matrajo, hehe. Če bi jih celo pot srečaval, bi bil v Lisboni v 25 dneh pomoje. Juhuuuuuu, na cilju sem. ZMAGAAAAAA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Najprej poiščem letališče, da bom v četrtek vedu kje je, potem pa v center mesta. Mi sploh ni tok všeč Lizbona, ampak ok, če že morm bit tle… hehe.

Ne smem pozabt da je nedelja, morm poiskat čimprej kakšno trgovino. Najprej v Mek, tokrat ne na kavo ampak na dva sladoleda, pa sem že boljše volje, tako da grem še malo naokoli po mestu, poslikat, pogledat.

 

 Marihuana, hašiš? No, obrigado. Kokain? Veri gud prajs. Hehe, res nebi, rabm še noge. No fumar. Sigurn? Veri veri gud prajs maj frend. Res ne, hvala. To se ene parkrat ponovi, potem grem pa počasi naprej. Naprej kam? Ja v Lizboni nimaš prav veliko šans za postavit šotor, čeprav sem jih ful veliko srečal ko spijo kar po ulici, med avtomobili, za drevesi… 

Pridem do Cascais-a, med potjo sicer srečam veliko plaž, pa mogoče tudi primernih prostorov za šotor, pa mi ne pomaga, ker ne najdem trgovine. Policaji me usmerijo proti enmu supermerkadu, potem pa proti kempu, katerega sem gledal že na internetu – orbitur guicho. Al nekej. Ko pridem tja pa lih zaprejo. No, sej, me nč ne mot, tud če še tokrat ne spim v kampu. Malo naprej pa plaža. O zakon, to mi deli, zdej vem kje bom in kaj bom tri dni počeu :)

Prostor za šotor najdem malo višje, cca 500m od plaže. Sicer okoliškim psom ni najbolj všeč da nekdo 10m stran ropota, ampak se po pol ure naveličajo lajati, tako da imam mir.

Spet zaspim še preden se do konca zrihtam, tako da se ponoči zbudim v kolesarskih cunjah, brez spalke in v odprtem šotoru. To se bojo komarji najedl. No, majo vsaj oni kaj od mene, če že Portugalska nima veliko :)

29i & 30i dan

Zjutraj prehitim sončni vzhod, ki me preseneti ravno med zajtrkom, čeprav je ura že 8. Nimam veliko za razmišljati/zgrešiti, ob obali vodi samo ena cesta, tako da še malo zaliman gonim proti Odemiri. Izgleda kot veliko mesto, mogoče pa dobim še McDonalds kje tam. No, pa ga ne. Vprašam enga fanta za turistične informacije, kukr zastopm portugalsk prau da gre on lih tm mem, nej grem kr z njemu. Ko ga poberejo z avtom, ostanem brez »navigacije«, zato za pomoč uprašam eno prodajalko, pa prav da v temu mestu sploh ni turističnih informacij. Hm, me zanima kam bi me un tamal pelou. Ne ostane mi drugega kot da grem naprej, sta dve poti, ena naokoli, druga direktna, pa po ovinkih sklepam da je hribovita, zato se odločim da grem raje naokoli, bolj ob obali.

Hehe, nekje zajebem in na koncu pristanem na hriboviti cesti, predn to porajtam sem pa že kakih 5km iz mesta, nazaj pa tudi ne bom šu. Ne ostane mi drugega kot da brcam v hrib, gor-dol, kakšni dve uri. Pokrajina pa podobna kot bi se pri nas po pokljuki vozil, samo da si pač 5km stran od morja, čeprav ga ne vidiš. Sama cesta je obupna in že kar mal smotan komaj čakam da se priključim na drugo… Končno, lepa cesta, klanček malenkost na dol, veter v hrbet, matr kako leti. Pridem v Sines skoraj kot bi mignil (beri, ¾ ure). Spet, sem upal kako veliko/lepo mesto bo, pa ni nič vredno ustavljanja, zato se samo zapeljem skozi. Spet probavam srečo z turističnim informacijam, pa jih tudi tu ni. Po avtocesti v izgradnji se spet vozim kake 3km od obale, pa nikjer nikogar, ura pol 3eh ko vidim prvo oznako za plažo, samo nič kok km je do tja. No , to sm čakov. Ravno okrog 3eh pribrcam do odcepa, haha, potem pa čez pašnike, hrib, in prideš do peščene plaže. 

 

500m plaže delim z dvema paroma. Poležavam kakšno uro,  pa se mi ne da več, zato se odločim da grem naprej, Grandola se zdi dober cilj, 30km naprej, če pohitim, sem lahko okrog 6ih tam.

Pot me vodi po vukojebinah, sonce žge na polno, brcam v klanc, švicam k neumn, dost mam že vsega, potem pa kot da bi vedl da se mi ne da več, klanc dol in se pripeljem do mesta. Ni tako velik kot sem upal, Meka sigurn nimajo, mogoče pa vseeno najdem kak wi-fi kafič. Po lutanju sem in tja, me končno pošlejo do knjižnice, kjer imajo brezžični internet. Juhu. Do 8ih sem tam – do takrat imajo odprto, potem pa dotočim vodo in poiščem prostor za šotor. Med nasadom plutovca al kaj je to, bo odlično. Ob pol 9ih se že kuha večerja, po tem ko se fajn nažrem, pogledam še en del big bang theory, in zaspim k ubit.

 Ponoči me zbudi dež. Šit, letim vn, pokrit torbe in na šotor montirat še tist platn na vrh, k se mi ga ne da nikol gor dajt, da se bl lufta, haha, sam zdej mi je pa notr kaplal. Je kr izziv vs zaliman vse to zrihtat. Ni dolgo ko se spet zbudim, itak, scat je treba. Tko al tko se vsako noč ene 2-3x zbudim, enkrat kar tako, enkrat pa za scat. Pa še kej se najde k me zbudi. Ko v naslednjo pogledam na uro , kaže 6:27. O ne, ne bom še vstal. Zaspim nazaj še za kakšno uro, ob pol 8ih pa res lahko že ustanem. Fak, 30dan je že. Tole je šlo pa hitr. Pojem, med pakiranjem naredim še mali servis na kolesu, pa je ura skoraj pol 10ih. Uh, sem si pa uzel cajt. 

Pridem na cesto, za katero so rekl na informacijah da mi je ne priporočajo, ker je tok prometna. Ha, ko bi vi vedl po kok prometnih cestah sm  do sm pršu. Po 20km bi mal spremenu njihovo izjavo, ne da je tok prometna, tok zrukana, da s kolesom komej vozš. Če bi po sredini ceste vozu bi mogoče še šlo, ob strani je pa asfalt zaradi tovornjakov dvignjen cca 10cm, bankine pa čist neurejene. Potem se pa začnejo pojavljati še cca 20cm visoke bunke, kot da bi krt sred ceste riu. Ne me jebat, a to je za vas glavna cesta med mesti – IC1. Table pravjo da je do Lizbone še 80km, sam kaj ko ne povejo da morš te km narest čez most, ki je avtocesta. Jest bom mogu it kar naokol, cca 60km več. Pa sej ni panike, imam čas. Malo pred Montijom me prehiti en kolesar, pa malo poklepetava. Prav da je sestra v bolnišnici, da na cesti trenira za MTB. Mi je povedov za ene dirke, pa si nism zapomnu. 1400 gorskih km v 9ih dneh. Prav da se da do Lizbone pridt čez reko z ladjico, da je ful pocen. Ne hvala, ne bom goljufou, hehe. Mogoče pol, ko bom iskal plaže :) On gre potem v svojo smer, jest pa naprej, proti mestu in iskati internet.

Ura je šele 3, pa imam občutek da že cel dan gonim in je ura že vsaj 7. Tudi vreme ni kej preveč dobro, oblačno je in sam čakam kdaj bo začel dež. Okrog štirih res začne padati, zato se prestavim v kafič, spotoma dam filati baterije in tam ostanem tri ure. Ob 7ih bi pa res lahko počas šel, da mam dobro urco časa da poiščem prostor. Sej, drugače ga še nikoli nisem iskal dlje kot 5 minut, ampak malo rezerve ne škodi, bom pa vsaj bližje Lisboni… Malo čez 8 se ukampiram, ni lih idealno, ampak drugače ne gre, ker je ves čas ob cesti ograja in ne moreš priti do gozda. Bom pa mal bl zgodej ustov…

Spet se najem kot pujs, tale drugi časovni pas mi prav paše, vedno imam dovolj časa da pojem, pogledam eno epizodo, v miru napišem vtise in počas zaspim. Pa še sončni zahod ujamem :)

 

27 in osemindvajseti dan

 

Štartam malo pred deveto, in se takoj priključim na nacionalno cesto N125, ki vodi ob obali, nekako vzporedno z avtocesto. V mestu Faro malo zalutam in pridem do konca ceste, letališča, sem falil odcep. Drugače pa ni na poti nič zanimivega, tako da niti ne jemljem fotoaparata iz torbe. Uzamem si ga na izi, sanjarim tako kot vedno, ko me prehiti spet en na specjalki. Tega sem vedno vesel, ker me zbudi, da dvignem tempo in prevozim vsaj nekaj kilometrov v spodobnem času. Okoli 11ih pridem v večje mesto, kjer sem videl reklamo za McDonalds, zato se namenim proti centru. Pa še polno plaž imajo, oglašujejo, fajn. Ker nimajo štroma v Meku se ne zadržim prav dolgo tam, in se ob pol 1ih namenim na plažo. Ura sredi rondoja pa kaže pol 12. Matr, drug časovn pas al kaj? Mesto je nad morjem dvigneno kakšnih 50m, zato gre vsaka pot do plaže strmo navzdol. Problem je, ker ni nobene primerne za dostop s kolesom, zato trikrat gonim nazaj u klanc k neumn. Končno najdem primerno in se zleknem. Pa odprem pošteno zaslužen pir. Mal se obračam, k pujs na žaru, da ne bom spet preveč zapečen, tokrat ne pozabim na kremo, ko pogledam na uro, me pa skor kap. Pol osmih. Fak,  7 ur sm ležou na plaži, ni čudn da me že rit boli. Mivka po tolkem času tud ni tko mehka. Spokam, in grem naprej ,da se vsaj malo premaknem po zemljevidu. Pa ne gre prov velik, je voda očitno omehlača noge :)  20 do 10ih po moji uri se ukampiram, tu je še popolnoma svetlo in naredim večerjo. Je pa res vroče, tako da ni šans da zaspim v spalki. Se bojo komarji fajn najedl, ker po kremo se mi pa ne da iz šotora lezt.

No ja, pa saj se je kar dalo spati, kljub vročini, tako da iz šotora prilezem okrog 8ih. Najprej nafilat želodec, potem pa naprej, ob 9ih že brcam. Juhu, četrtek, danes teden bom že doma. No, skoraj. Opažam table za mesto Lagos, pa se ne morm spomnit od kje mi je znano. Pa me potem tabla spomne – "avtodrom". Mogoče bi pa šu pogledat pisto? Že zavijem s ceste, ko se kar naenkrat veter obrne proti meni, pa še fajn klanc me čaka. No, al bom pa kdaj drugič pogledov. Magar po TVju, haha. Cesta gre ravno toliko v notranjosti da ne vidiš da si ob morju, je pa vsaj dokaj ravninska. Sonce se kar ne more odločiti al bi sijal al ne,  pa sej mi kar paše, da ni prevroče. Pridem do mesta Sagres, surfers paradise ga oglašujejo. Majo kar prav, super lega, pa še fajn piha. No, v kafiču dobim eno veliko kavo in se za dobri dve uri zadržim tam, toliko da se mi baterije gadgetov popolnoma nafilajo.  

Sonce sveti že kot nor, in premišlujem kaj če bi še kakšno urco počakal, da ne bom v vročini gonil. Pa se kar naenkrat stemni, in se na šipe nalimajo prve kapljice. Šit. Radarska slika kaže da bo deževalo sicer samo popoldne, in ravno tam kjer sem sedaj jaz. Na hitro pospravim stvari in grem severno ob obali, da uidem dežju. Dirkava, ko imam malo prednosti se ustavim ker sem lačen, pa me spet ujame rahel dež, in mu pobegnem. No, ko se začnejo hribi,  nimam več šans, tako da me spremlja čisto rahel dež – če stojiš ga komaj čutiš, pa se vseeno nabere kar nekaj kapelj ko si na kolesu. Treba se je odločit, a bi šel pod streho in počakam da dež mine, al grem naprej. Ma, čakat se mi ne da, zato se odločim da potrpim teh nekaj minut dežja. Sem se kar prav odločil, pol ure me spremlja čisto rahel dež, nato še ta poneha. Fajn, ravno takrat pridem v Aljezur, planiral sem nekak tu okoli se ukampirati, pa je ura šele 6, zato grem naprej, da naredim še par km. Čeprav je oblačno, je kar toplo. Klanček, no, orng klanc navzdol, potem pa šok, kar naenkrat se ohladi tako da razmišljam o jakni. No, nekako bo šlo tudi brez… Table obveščajo o plaži, pa se z glavne ceste namenim tja, navigacija pravi 4,5km. Mogoče pa najdem prostor za šotor kar tam. Pa ga ne. Ob morju piha za pop*****, pa še mraz, a-a, grem jest raj naprej nekje poiskat, odmaknjeno od morja. Medtem se pa tudi vreme popravi in ko pridem nazaj na glavno cesto, se prikaže še sonček. Super! Prostor za šotor najdem kmalu po temu, ravno okrog 8ih. Prej me je skrbelo kako bo z dežjem, ampak sedaj ni več sledu o kakšnih sumljivih oblakih.  Po večerji mam še tok časa da se zleknem in pogledam en del Big Bang Theory, pa je ura 10. Zdej bom pa res lahko lepo zaspau, sit, nasmejan, pa itak, orng zmatran. Res ne smem pozabit na anti-komar sredstvo, tlele jih je pa polno.